Ko smo razmišljali, kje bi lahko stala vrtna hiška, smo prišli do ideje, da bi to lahko bilo sredi travnika. Ja, to ne bi bila čisto klasična vrtna hiška, vendar bi naredili eno lepo hiško v kateri bi se otroci lahko igrali. Ko sem za to povedala dedku, se je dedek ponudil, da jo bo naredil sam. Namreč dedek je znal iz lesa narediti marsikdaj. Okoli hiše smo imeli veliko lesenih izdelkov, ki jih je naredil dedek. 

Ko sem to povedala otrokoma, sta bila zelo navdušena in hvaležna, da jima bo dedek to naredil. Hotela sta mu pomagati, zato je vse skupaj bilo še toliko lepše. Danes vrtna hiška stoji na sredi travnika in vedno ko jo pogledam se spomnim, kako so jo delali skupaj. To so bili tisti lepi trenutki smeha, igranja, pogovarjanja z dedkom. Kako lepo je vedeti, da je ta vrtna hiška nastala tako. 

Še sama grem rada pogledat v njo, ko vem, da se otroci igrajo. Pogosto se igrajo v njej in vem, da bo vedno imela posebno mesto. 

Da stoji vrtna hiška na sredi travnika je nekaj najlepšega, kajti tako pride do izraza, les iz katerega je narejena je zelo lep, zato hiška izgleda še lepše. Poleti ko je okoli hiške polno travniških rož je videti še lepše. Kot ena pravljična vrtna hiška. Letos jo bomo morali prebarvati, da bo tako lepa še več let naprej. Vsi vemo, da les zdrži različno dolgo. Veliko pa je odvisno kako skrbimo zanj. Zato bo naša vrtna hiška prebarvana vsako leto. Da jo bomo le ohranili čim dlje. 

Naša lepa vrtna hiška bo vedno spomin na našega dragega dedka. On je predvsem srčen človek, ki rad priskoči na pomoč čisto vsakemu. Tako ima tudi ta vrtna hiška poseben pomen, ker je narejena posebno za njegove vnuke. Vnuki mu pomenijo največ.