Moja babica je človek, ki ga je potrebno iskati, pomaga, posluša, razume, vedno jo obiščem z največjim veseljem. Ker sem študentka ji večkrat priskočim na pomoč na vrtu, da ji olajšam delo. Tokrat pa sem se odločila, da bo njen vrt krasila sivka in prepričana sem, da ne bo imela nič proti, kajti vedno je bila pripravljena na nekaj novega, za njo so bili dnevi vedno lepi, rada je videla, če smo jo obiskali in ji prinesli kaj novega, ali pa ji povedali kaj zanimivega.
Njen vrt je bil zelo lepo urejen. Čisto vsaki dan mu je posvetila pozornost, na splošno je bila vrtu vsak dan po eno uro. Resje bil lep. Jaz sem večkrat dobila polno vrečo zelenjave, prav čakala me je, da mi je lahko to vse dala. No, sivka pa še ni bila na njenem vrtu in odločila sem se, da ji bom to pomlad prinesla kakšne tri sadike sivke, da jih bo imela na njenem prekrasnem vrtu, ki bo še lepši.
Saj poznamo vsi kako je sivka lepa rastlina, kako lepe barve je in tako je tudi moja babica bila presenečena nad njo. Seveda je vedela, kaj sivka je in kako zdravilna je, še predenj sva jo posadile je vedela, da bo naredila žakeljčke za v omare proti moljem.
Skupaj sva jo posadile in še danes, ko vidim, kako se njena sivka bohoti v vrtu, me spomni na najino sajenje. Kako lepo sva se takrat imele in kako vesela je babica, da sem ji prinesla nekaj, samo za njo. Da pa je bilo to nekaj za na njen vrt, ko je bila tako ponosna na njega, pa je bilo še toliko lepše.
Vsako leto se sivka bolj bohoti in kmalu bo babici zasedla preveč mesta v vrtu, ona pa jo vseeno ne želi omejiti, pusti ji svobodo, sivka pa se bohoti na veliko. …