Vsak dan me čaka, da pripravim kosilo za moje drage vnuke. Ker imajo starši zahtevne službe, sem se odločila, da bom pomagala. Tako vsem trem vnukom pripravljam kosila. Nekaj časa sem poslušala vnuke, ki so mi govorili, da kosila v šoli niso dobra in tako so se mi zasmilili in sem se odločila, da bom jim bom kuhala jaz. Ko sem jim to povedala, so bili presrečni, moja hčerka pa mi je bila predvsem hvaležna, ker je vedela, da bodo otroci jedli zdravo in dobro hrano. 

Za prvo skuhano kosilo jih je čakal perfektni piščanec. Lahko bi se pohvalila, da je dišalo do zunanjih stopnic, ko sem pripravljala kosilo. Kako lepo je bilo videti moje drage vnuke, ki so se prismejali v kuhinjo in komaj čakali, da jim postrežem kosilo. Prvič sem videla, kako lačni so ti otroci in pomislila, da so res bili bogi, ker jim hrana v šoli ni bila všeč. Tako sem se pošalila, ko sem jim servirala piščanca, da bodo od danes naprej jedli dobro. Lahko samo rečem, da mi je bil dovolj njihov pogled, ker sem v očeh videla, kako hvaležni so mi, ker jim kuham tako dobro in okusno hrano. 

Lahko vam samo povem, da so krožniki vsak dan prazni in da so moji vnuki po kosilu vedno dobre volje.