Z lektoriranjem sem se prvič srečala pri pisanju diplomske naloge. Prepričana sem bila, da je moje besedilo jasno in slovnično ustrezno, navsezadnje sem vedno imela dobre ocene iz slovenščine. A ko sem besedilo poslala lektorici, sem ugotovila, kako zelo drugače je brati svoje delo in brati strokovno delo.
Popravkov ni bilo malo. Vejice, slog, besedni red, celo nekaj slovničnih napak, ki jih sama nisem niti opazila. Sprva me je to malo zmotilo, a ko sem prebrala popravljeno verzijo, sem dojela, kako zelo bolj tekoče in razumljivo zveni besedilo. Lektoriranje ni samo iskanje napak, ampak izboljševanje celotnega tona in jasnosti sporočila.
Od takrat naprej dam vsako pomembnejše besedilo v pregled, bodisi objavo, članek, ali spletno vsebino. Naučila sem se, da se z dobrim lektorjem veliko naučiš, tako pravopisno kot slogovno. Zdaj lektoriranje ne vidim kot popravljanje, ampak kot izboljševanje, ki daje mojemu pisanju več vrednosti in zaupanja.
Najbolj zanimivo pri vsem skupaj je bilo to, da sem skozi proces lektoriranja začela bolje razumeti svoj slog pisanja. Lektorica mi ni samo popravila napake, ampak mi je tudi razložila, zakaj je nekaj bolje zapisano drugače, zakaj je določen izraz neprimeren v strokovnem kontekstu ali zakaj je preveč ponavljanja moteče za bralca. Tako sem postopoma začela sama odpravljati nekatere svoje pisne navade, na katere prej sploh nisem bila pozorna.
Ko sem pozneje pisala besedila za spletno stran podjetja, sem že vnaprej razmišljala bolj jasno, strukturirano in bila pozornejša na slog. A sem kljub temu vseeno vsako vsebino poslala v lektoriranje, ker vem, da zunanji pogled vedno doda vrednost. Včasih gre za eno vejico, drugič pa za celoten ton besedila, ki ga sam ne zaznaš več objektivno.
Danes verjamem, da je dobro lektorirano besedilo znak profesionalnosti. In čeprav sem najprej to videla kot nepotreben strošek, zdaj lektoriranje vidim kot naložbo v boljši vtis, večjo berljivost in večjo kredibilnost. Če razmišljate o strokovnem pregledu besedila, stopite v stik.…
…